Novice

INTERVJU: DENIS ŠKERLAK – ŠKERLI, vodja navijaške skupine Mlinarji

DENIS ŠKERLAK – ŠKERLI. RADOMLJAN, KI JE SVOJO NAVIJAŠKO ZGODBO ZAČEL KOT ČLAN LJUBLJANSKIH GREEN DRAGONSOV, NATO PA POMAGAL PRI PROJEKTU, IMENOVANEM: ROJSTVO NOGOMETNE NAVIJAŠKE SKUPINE V RADOMLJAH. IME MLINARJI SO SI NADELI IZ SPOŠTOVANJA DO LOKALNE TRADICIJE IN ZGODOVINE KRAJA, KJER SO NEKOČ JEDRO GOSPODARSTVA PREDSTAVLJALI RAVNO DELUJOČI MLINI.

 

 

 

FOTO: ROK ZORE

 

Denis, živjo in hvala, ker si si vzel čas za kratek klepet. Povej nam za začetek kdaj, kako in kje, se je rodila ideja za nastanek navijaške skupine v Radomljah? 

Po tekmi z Dobom, smo se fantje usedli v lokalu in začeli razmišljati o opciji, da Radomlje dobijo svojo, pravo navijaško skupino. To je bilo leta 2009. 

 

Si bil ustanovni član skupine?

Ne. Jaz sem se pridružil pozneje. Ustanovni člani Mlinarjev, so bili pravzaprav bratje Cerar. Albin, Jure in Janez. Prvi vodja skupine, pa je bil Anže Hribar. Jaz sem bil pred tem zelo dejaven član ljubljanske navijaške skupine Green Dragons. Tam sam se naučil mnogo tega. Dobrega in slabega (smeh). Veliko smo hodili predvsem po hokejskih tekmah, tudi v tujino. Je bilo kar divje in noro. Ko so Mlinarji začeli nastajat, še vsega skupaj nisem jemal čisto resno. To je bil bolj fan klub. Tudi Radomlje kot klub, so bile pozicionirane dve ligi nižje kot danes, športni park ni bil videt tako lep in urejen kot danes. Je kar velika razlika med Mlinarji iz leta 2009 v primerjavi s tem, kar smo zdaj. 

 
 
 
 
 
 
 

Kako se financirate?

 

Financiramo se z lastnih prostovoljnih prispevkov. Po zaslugi kluba imamo vstop na domače in gostujoče tekme večinoma zastonj, kar pa se tiče navijaških rekvizitov, pa seveda vse stroške krijemo sami. Od navijaških transparentov, zastav, majic… v vse to je vloženo naše delo.  

 

Tako kot obstajajo rivalstva med klubi, obstajajo tudi rivalstva pri navijaških skupinah. Kdo so vaši največji rivali?

 

S klubskega vidika je naš največji rival zagotovo Dob. V navijaškem smislu pa je to Gorica. Tam je vedno napeto. (Njihova navijaška skupina se imenuje Terror boys, ustanovljena je bila leta 1991, op.p.). Potem so tu navijači kranjskega Triglava in lendavske Nafte. Moram pa poudarit, da imamo tudi zelo prijateljske odnose z eno od slovenskih navijaških skupin.

 
To pa ni prav pogost pojav. Ali pač?
 

Ne, ni. Ampak z Black Gringosi (navijači Mure) smo vzpostavili res neverjetno pristen odnos po enem od gostovanj tam. Čeprav nas je bilo bistveno manj kot njih, so nas mirno spustili na tribuno. Brez komplikacij. No, na koncu te tekme, smo navijali že skupaj. Imamo namreč skupnega “nasprotnika”. Lendavska Nafta (nasmešek).

 
Koliko vas je aktivnih članov v skupini?
 

30 – 40 nas je. Ne hodimo vsi na vse tekme, ampak, ko gre za derbije, smo pogosto kar v kompletni zasedbi. 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Denis, dajva omenit še kakšno prigodo s tekem. Veliko jih je najbrž bilo, ampak, če bi izbiral najljubšo katero bi izbral?
 

Ja, veliko jih je bilo. Ampak, če bi hotel izpostavit le eno, potem bi bila to zgodba z našega prvega gostovanja v Mariboru. V Ljudskem vrtu. Sezona, ko so Radomlje prvič igrale v 1.SNL. Mi pridemo tja s tremi velikimi bobni, celo tekmo pojemo, skačemo, navijamo. Violam ni bilo čisto jasno, kaj se pravzaprav dogaja. Bilo nas je veliko manj, pa smo jih preglasili. V nekem trenutku na stadionu zmanjka elektrike, mi pa še kar navijamo in skandiramo v čisti temi. 

 
 
Tvoje želje v prihodnosti?
 

Z navijaškega vidika, si iz srca želim to, da bi tekme prve lige lahko igrali na domačem stadionu v Radomljah in ne na gostovanjih v Domžalah, ker občutek nikakor ni isti, kot, če igraš doma. To je res moja srčna želja. (Radomlje so domače tekme v prvi ligi igrale na domžalskem stadionu, ker tribuna v radomeljskem športnem parku ne ustreza standardom oziroma normativom v 1.SNL. 

 
Denis, hvala za tvoj čas. Ostani strasten in goreč Mlinar tudi v bodoče.