“Želimo biti najboljša razvojno usmerjena nogometna šola v Sloveniji”
Medtem, ko se članska zasedba pospešeno pripravlja na novo sezono, je prejšnji vikend s tradicionalnim zaključkom v družbi staršev in trenerjev sezono sklenila akademija NK Radomlje. Slednjo vodi Matic Robida, ki je že 10 let vpleten v delo v klubu v različnih vlogah. Kot trener, vodja mlajših selekcij do 13 let in sedaj v vlogi vodje mladinskega pogona.
Po najuspešnejši sezoni v zgodovini akademije je prav, da se obrnemo nazaj, jo analiziramo in slišimo cilje za nadaljevanje uspešne zgodbe.
Matic, prejšni vikend ste zaključili novo uspešno sezono v klubski akademiji. Če potegnemo črto, s čim ste kot vodja mladinskega pogona najbolj zadovoljni in katere rezultate ali trenutke bi izpostavili?
Ekipe U15 – U19 so vse končale tekmovanja na sredini lestvic. To je idealno za razvoj nogometašev, kar je naš ključni cilj v vsaki starostni kategoriji. Ker nobena ekipa ni bila pri vrhu ali pri dnu lestvice, so se trenerji lahko zares posvečali razvoju igralcev in modela igre, ki ga želimo udejanjati pri vseh selekcijah kluba. Želimo biti dominantni v posesti, nevarni in nepredvidljivi na nasprotnikovi polovici, hkrati pa disciplinirani in agresivni brez žoge.
Velja izpostaviti zmage selekcije U15 proti Crveni zvezdi, U13 in U14 proti Aston Villi, U14 tudi proti Liverpoolu, Slovanu Bratislavi, U12 proti Barceloni ipd. Na tem mestu najprej čestitka vsem akterjem (igralcem, trenerjem in vsem ostalim). To so seveda izjemni rezultati proti najboljšim ekipam na svetu. V prvi vrsti gre za dokaz dobrega dela na vseh ravneh kluba, dokaz, da lahko naše ekipe kljub mnogo manjšemu bazenu igralcev, uspešno igrajo proti večjim in bogatejšim klubom. So pa mednarodne izkušnje izjemno pomembne pri razvoju igralcev. Fantje na ta način lahko dobijo občutek, na kateri stopnji razvoja so in hkrati motivacijo za še bolj kakovostno in zavzeto delo na treningih. Zelo sem vesel, da fantje v zadnjem času zelo samozavestno pristopajo k takim tekmah z, na papirju, močnejšim nasprotnikom.
Omenili ste številne mednarodne tekme, kjer so fantje pridobivali prepotrebne izkušnje. Kako pomembno pa je tudi za najmlajše, da igrajo proti vrstnikom iz drugih držav in da se udeležujejo turnirjev tudi v tujini?
Udeležba na tako močnih mednarodnih turnirjih je izjemna izkušnja za mlade nogometaše. Naša selekcija U8 je letos denimo prvič igrala na turnirju v Umagu. Med seboj se še dodatno povežejo, navajajo se na samostojnost, hkrati pa počnejo to, kar imajo najraje – igrajo nogomet. In pri tej starosti je to ključno. Otroci morajo uživati na igrišču in pridobivati dragocene izkušnje, ki jim bodo prav prišle kasneje.
Filip Andrejčak, Luka Kušić, Florijan Mežnar, Pascal Peterka, Noel Žvegla, Tit Perme, Matevž Koštrun, Tine Križnar, Jaš Vošnjak, Gabrijel Rošer, Tai Ogrinc. Našteti fantje so vsi v minuli sezoni prejeli vpoklice v reprezentance različnih kategorij. Toliko reprezentanov Radomlje niso imele še nikoli.
Vsi te vpoklici so plod večletnega načrtnega dela in razvoja igralcev. Klub je vsako leto boljši, raste in se razvija na vseh področjih, tako v smislu strokovnega kadra kot tudi organizacijsko, tako da so vsi ti vpoklici logična posledica. Na to sem zelo ponosen, saj je vpoklic v reprezentanco in prepoznavanje naših igralcev s strani selektorjev zagotovo eden izmed največjih dokazov, da stvari počnemo prav.

Kakšen profil igralca proizvajajo Radomlje oziroma kakšen nogometaš zapusti klubsko akademijo in se pridruži članskemu moštvu?
NK Radomlje stremi k temu, da gradimo igralca čim bolj celostno, nogometno, osebnostno in socialno. V nogometnem smislu poskušamo igralcem dati čim več širine. Želimo si, da so čim bolj kompletni igralci in da znajo igrati na različnih pozicijah. Ko se njihov biološki razvoj konča, potem šele vidimo katera pozicija je za njih najbolj primerna, zato je težko izbrati en profil igralca, ki ga NK Radomlje želi ustvarjati. Ustvarjamo različne profile igralcev, vsem pa je skupno to, da so zanimivi za nogometni trg, da so samozavestni in pripravljeni na korak naprej.
Kaj konkretno Radomlje počnejo drugače kot večina slovenskih mladinskih pogonov? Na katerem tehničnem ali taktičnem elementu delate najbolj podrobno pri vsakem starostnem razredu?
Glavna stvar, ki nas ločuje od drugih, je zagotovo naša vizija razvoja igralcev in ponujanja priložnosti mladim talentom. Ko ocenimo, da je nekdo pripravljen za nekaj več, mu ta »nekaj več« tudi zares omogočimo.
Vsako starostno obdobje ima svoje zakonitosti. Naša akademija je razdeljena na 3 sektorje – FUN, JUNIOR in PRO. V FUN sektorju je poudarek na osnovah nogometa in navdušenosti nad tem športom. JUNIOR sektor je zlato obdobje učenja tehnike, zato je poudarek na vseh tehničnih elementih in osnovah taktike. V PRO sektorju pa je že več učenja taktičnih elementov, fizična priprava in priprava na profesionalni nogomet.

Katere vrednote cenite pri trenerjih v radomeljski akademiji?
Trenersko delo je izjemno kompleksno in zahteva široko usposobljenost trenerja. Sam sem izjemno zahteven do sebe in podobno veliko zahtevam tudi od svojih sodelavcev. Trenerji morajo biti v prvi vrsti zgled mladim nogometašem. Morajo biti dobri ljudje, s pravimi življenskimi vrednotami. Osnova in predpogoj za uspešno delo pa je seveda strokovno znanje, ambicioznost in zavedanje, da se vsak dan lahko naučimo kaj novega en od drugega.
Kako izbirate trenerje za posamezne selekcije? Kaj je za vas nujna lastnost vsakega trenerja?
Vsako starostno obdobje zahteva specifična znanja, zato sem mnenja, da so najboljši trenerji tisti, ki nekaj časa delajo z določeno kategorijo in ne skačejo vsako leto iz ene na drugo selekcijo. Moja naloga je, da v vsakem trenerju prepoznam tisto najboljše in jih poskušam usmerit tja, kamor po svojih karakteristikah najbolj ustrezajo.
Sem izjemno velik zagovornik tega, da morajo z najmlajšimi igralci delati najbolj usposobljeni trenerji – tako nogometno, kot tudi osebnostno. Demonstracija je ključnega pomena, prav nič pa ne zaostajajo osebnostne lastnosti trenerja, ki morajo svoje igralce naučiti na različne situacije, ki se jim dogajajo na igrišču in tudi izven njega – zmage, porazi, frustracije ipd. Naloga trenerja je, da igralce na takšne situacije ustrezno pripravi, zato je zelo pomembno, da so trenerji čustveno inteligentni, odgovorni in s svojo prezenco zgled otrokom.
Biti trener v Radomljah je privilegij, hkrati pa tudi velika odgovornost. Delovati v tako urejenem klubu je zagotovo privilegij, hkrati pa tudi velika odgovornost.
Kakšna je pot od U6 do prve ekipe? Ali je to realen cilj za vsakega fanta, ki pride v klub?
Pot od U6 ali U7 do prve ekipe je vsekakor izjemno zahtevna, polna zelo lepih in malo manj lepih trenutkov. Potrebno je biti realen in se zavedati, da uspeh v tako množičnem športu ni samoumeven in da ne obstaja formula, ki bi te zagotovo pripeljala do vrha. Na tem mestu bi izbral besede smučarskega asa Ivice Kostelića, ki je nekoč dejal: » Če boš vedno dal vse od sebe, ti bo mogoče uspelo, če pa na treningih ne boš dajal vsega kar imaš, ti zagotovo ne bo uspelo!«. Vsak mlad nogometaš mora imeti sanje in vero v uspeh, saj je to osnova. Če tega ni, bo igralec zelo težko prišel do prve ekipe v profesionalnem klubu, kar pa seveda tudi ni nič narobe. Nogomet je le ena izmed stvari v življenju, vsak se lahko najde tudi v čem drugem.
Kje vidite akademijo Radomelj čez pet let? Kaj je vaša dolgoročna vizija?
Kot že omenjeno, NK Radomlje raste iz leta v leto in na koncu vsake sezone pravimo, da je sezona najuspešnejša v zgodovini. Tudi v tej sezoni smo naredili nekaj izjemnih premikov. Največji med njimi je zagotovo projekt RDM Akademija. Gre za projekt sodelovanja in povezovanja med nogometnimi sredinami, ki so geografsko zelo blizu. Želimo ustvariti več različnih okolij za optimalen razvoj vsakega igralca. Nikogar ne želimo izgubiti, hkrati pa želimo, da vsak igralec trenira v okolju, ki je najbolj primerno za njegov razvoj in trenutno stopnjo znanja.

Lahko malo bolj obširneje razložite koncept in cilje RDM Akademije?
V projekt so vključeni NK Radomlje, NŠ Domžale in NK Mengo28. Pred kratkim smo sklenili strateško sodelovanje tudi z bližnjim klubom NK Kamnik, kar nas izredno veseli, saj smo mnenja, da lahko le s sodelovanjem in povezovanjem med klubi presežemo povprečnost in naredimo nekaj več za razvoj nogometa v regiji. Želimo iskati sinergije med klubi na področju infrastrukture, strokovnega kadra, metodologije dela in s tem povečati bazen igralcev, ki se bo razvijal pod našim okriljem. Ker se igralci razvijajo v svojem tempu in se nekdo morda razvije kasneje kot drugi, je izjemno pomembno, da s partnerskimi klubi ustvarimo tako okolje, da se primerno lahko razvijajo tudi »late developerji«, ki bodo morda pri mladincih ali članih igrali najbolj pomembno vlogo v naši prvi ekipi. S to vizijo, infrastrukturo in kadrom, ki ga imamo, verjamem, da bomo v nekaj letih prepoznani kot najboljša razvojno usmerjena nogometna šola v Sloveniji. To pa je tisto, kar je meni osebno blizu in me tudi najbolj motivira pri mojem delu.
Ko se starši odločajo med klubi, zakaj bi morali izbrati Radomlje?
Če si starši želijo zdravo in varno okolje za svojega otroka in postavljajo celosten razvoj otroka pred prezgodnje rezultatske pritiske, potem so NK Radomlje zagotovo najboljša izbira. Pogoji za trening, število in usposobljenost strokovnega kadra pa sta glavni stvari, ki naredita razliko v primerjavi z drugimi sredinami.
V okviru individualnih treningov na igrišču in v fitnesu s fanti dela 8 profesionalnih trenerjev in kondicijski trener, ki skupaj s fizioterapevtom skrbi tudi za rehabilitacijo po poškodbah. Velja izpostaviti tudi psihoterapevtko, ki je zadolžena za psihološko pripravo naših nogometašev.
Za konec nas zanima, nekoliko bolj z osebne plati, glede na to, da se vpeti v delo od najmlajših do mladincev, kateri trenutki v minuli sezoni so vas najbolj prevzeli?
Takšnih trenutkov je zagotovo kar nekaj, izpostavil pa bi tri dogodke, ki so med seboj enakovredni in jih ne želim razdeliti po pomembnosti.
Zmaga U14 proti Liverpoolu. Sama zmaga ni bila tako zelo posebna, splet okoliščin pa ji daje posebno težo. Igrali smo v njihovem trening centru in pred tekmo in tudi po njej smo se srečali s stereotipno angleško aroganco. Postavljali so nam čudne pogoje za igro, vendar smo vse prestali z odliko, na koncu pa še zmagali za en gol.
Zmaga U13 na Umag Trophy. Ekipa, ki je vedno veljala za »eno slabših« v naši šoli, je s tem uspehom dokazala sebi in vsem ostalim, da gre za ekipo izjemno nadarjenih posameznikov, ki lahko tudi v prihodnosti naredijo veliko. Smo tudi 1. slovenska ekipa, ki je ubranila naslov v eni kategoriji. Zelo sem bil vesel tudi zaradi obeh trenerjev, Gregorja Kosca in Miljana Ubiparipovića, ki sta s to generacijo igralcev naredila res veliko.
Po propadu NK Domžale, smo se srečali s težavo, da novoustanovljen klub NŠ Domžale ni imel trenerja U10, ker sta oba domžalska trenerja zapustila klub. Situacijo je »rešil« naš trener Jaka Ihbeisheh, ki je do konca sezone vodil ekipi NK Radomlje U10 in NŠ Domžale U10. Fantje so, kljub slabim obetom in nejeveri, pokazali ves pomen sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Izjemno so se povezali, postali prijatelji in na tekmah oz. turnirjih spodbujali en drugega. Te prizori so se mi zares vtisnili v spomin. In to je tisto, kar je zame najbolj pomembno. Želim si, da tudi odrasli presežemo medsebojne delitve in pustimo otrokom, da uživajo na igriščih, trenerjem pa, da opravljajo svoje delo po svojih najboljših močeh.

Sledi kratek premor, nato pa se bodo ekipe znova zbrale v pripravah na novo sezono. Do takrat pa vsem želim lepe počitnice, da fantje napolnijo baterije in da se vrnejo pripravljeni in motivirani za nove izzive v novi sezoni.
